APDEJT.si

Minister za kulturo Ernest Urtasun se je v Arequipi izognil komentarjem glede spora med Inštitutom Cervantes in Kraljevo špansko akademijo (RAE). Kljub temu je pohvalil "izjemno delo", ki ga opravlja Luis García Montero na Inštitutu Cervantes. Urtasun je poudaril, da se bo osredotočil na delo v korist španščine in se ne bo vpletal v polemike.

Predsednik Generalitata Katalonije, Salvador Illa, je med razpravo v parlamentu pozval stranki ERC in Comuns k potrditvi proračuna za leto 2026. Illa je proračun povezal z gospodarskim sporazumom in napovedal takojšnje ukrepe za reševanje stanovanjske problematike. Poudaril je pomen sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem pri reševanju teh izzivov. Razprava je pokazala na Illino odločenost pri upravljanju in krepitvi vezi s partnerji.

Predsednik Generalitata Katalonije, Salvador Illa, se je v Vatikanu srečal s papežem Leonom XIV. To je bilo prvo srečanje papeža z visokim predstavnikom španske države. Illa je bil na srečanju v spremstvu ministra za pravosodje Ramona Espadalerja in španske veleposlanice pri Svetem sedežu, Isabel Celaá. Illa je papeža povabil, da leta 2026 obišče Sagrado Familio.

Predsednik Generalitata Katalonije, Salvador Illa, je pohvalil predlog vlade o odpisu dela dolga avtonomnim skupnostim kot »dejanje pravičnosti«, vendar poziva k poglobitvi v »konstruktivno razpravo« o reformi sistema financiranja. Hkrati je Illa pritisnil na Mazóna glede odpisa dolga, pri čemer je poudaril, da dogovor ni slab zgolj zato, ker ga je sklenila ERC. Illa poziva tudi Katalonijo in Valencio, da »premagata nezaupanje« in »ne živita druga mimo druge«. Carlos Mazón pa meni, da je Katalonija dobila najboljši del pri odpisu dolga.

Konservativne sodne in tožilske zveze ter deset članov CGPJ so zahtevali, da se državni tožilec García Ortiz ne udeleži slovesne otvoritve sodnega leta, zaradi njegove obtožbe. Alberto Núñez Feijóo se slovesnosti ni udeležil, saj meni, da je prisotnost državnega tožilca provokacija.

Več kot štiri od desetih Aragoncev (40 %) meni, da se je treba z demokratičnimi sredstvi braniti pred »katalonsko kvoto« oziroma dogovorom o financiranju Katalonije, saj so se prebivalci Aragona izrekli, da jim to škodi. Skupno 91,4 % Aragoncev meni, da zmanjšanje financiranja škodi skupni blagajni. Raziskava kaže, da 52 % Aragoncev meni, da dogovor o financiranju med centralno vlado in Generalitatom Katalonije, dosežen 14. julija, škoduje Aragonu. Mnenje aragonske družbe je sicer razdeljeno, vendar se v večini nagiba k temu, da je dogovor za Aragon škodljiv.

Sodnik je nekdanji predsednici Adifa, Isabel Pardo de Vera, in nekdanjemu direktorju za ceste, Javierju Herreru, odvzel potna lista in jima prepovedal zapustiti Španijo v 'primeru Koldo', čeprav sta oba zanikala vpletenost v nepravilnosti. Pardo de Vera je sicer priznala, da je bil Koldo vztrajen glede dodeljevanja pogodb, zatrjevala pa je, da so imele vse dodelitve v Adifu tehnične in pravne garancije. Herrero naj bi sodniku priznal zahtevo PSOE po donaciji stranki. Sto levičarskih politikov, kulturnikov in pravnikov, vključno z nekdanjima ministroma Manuelom Chavesom in Magdaleno Álvarez, je podpisalo manifest v podporo Pedru Sánchezu in njegovi strategiji boja proti korupciji, hkrati pa so napadli sodstvo. V 'primeru Montoro' je podjetje Madrid Network, ki ga je vodil nekdanji visoki uradnik Montora, plačalo 1,8 milijona evrov podjetju Equipo Económico. PP se je branil in kritiziral vlado, da poskuša ustvariti 'izenačen rezultat' z aferami.

Katalonski parlament je ponovno kritiziral vlado Illa zaradi težav z Rodaliesom in potrdil širitev letališča El Prat. Parlament je zavrnil predlog Juntsa, da bi podjetje za upravljanje Rodaliesa bilo 100-odstotno katalonsko. Poleg tega je skupina približno dvajsetih članov ANC odstopila, kar je oslabilo separatistično gibanje. Medtem je Socialistična stranka (PSOE) v Salamanci zaprosila za podporo dveh nekdanjih članov PP za glasovanje o nezaupnici v Béjarju. Prav tako je sodišče v Tarragoni začelo preiskavo zoper Cristóbala Montora zaradi sedmih kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo davčnih organov. Progresivna sodnica Ana Ferrer je odstopila od predsedovanja Kazenskemu senatu vrhovnega sodišča, s čimer je odprla pot konservativcu.